Naravno dediščino predstavljajo področja, ki izstopajo po svoji izjemnosti in so lahko razglašena za naravne spomenike, na nekaterih, do današnjega dne nedotaknjenih področjih, pa za naravne rezervate. Kulturno dediščino zastopajo kulturni, tehniški, arheološki in spomeniki humanistične vrednosti. Tovrstni pomniki tako postanejo tudi opomniki vrednosti naravnega ravnotežja in v sožitju z naravo kultiviranega okolja.

Namembnost krajinskih parkov je pričevalna in izobraževalna, lahko tudi biotopska, za običajnega obiskovalca največkrat rekreacijskega in sprostitvenega značaja. V predelih, ki se izkazujejo s svojo izjemnostjo tudi rezervatna in znanstveno-raziskovalna.
Da bi se naravna in kulturna vsebina parkov ohranila za  poznejše rodove, nudila bivanjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam, so za tovrstna področja sprejeti varovalni režimi. Tako za celotno območje Krajinskega parka Zgornja Idrijca veljajo omejitve v zvezi z gradbenimi posegi, izkoriščanjem naravnih virov, nabiranjem rastlin, lovom in onesnaževanjem. Sicer pa nam obiskovalcem že odnos do narave veleva, da za seboj puščamo čisto in nepoškodovano okolje

Projekt Krajinski park Zgornja Idrijca je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja | povezava do strani |

Za vsebino informacij je odgovoren KUD Avgust. Organ upravlja za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.