Content on this page requires a newer version of Adobe Flash Player.

Get Adobe Flash player

Karta Idrijca   Divje jezero
O PARKU
NARAVNE ZNAČILNOSTI
SPREHOD SKOZI PARK
OD IDRIJE DO DIVJEGA JEZERA

Botanični vrt
Jožefov jašek
Kamšt
Rake
Divje jezero
Kobila

 
STRUG IN NASELJE IDRIJSKA BELA
IDRIJCA OD LAJŠTA DO IZVIRA
BELCA OD LAJŠTA DO IZVIRA
OBROBJE TRNOVSKEGA GOZDA
TURIZEM IN REKREACIJA
VARSTVENI REŽIM
FOTOGALERIJA
UPORABNE POVEZAVE
 
DEITSLEN  
 
 
 
  Divje jezero je naravna zanimivost, ki ji skoraj ni enake v slovenskem prostoru. Samo jezero je značilen kraški izvir, vode pritekajo izpod skorajda navpičnih sten, ki se okrog jezera strmo dvigajo in tvorijo obliko kotla.

Glede na količino padavin se spreminja tudi stanje vode v jezeru. Večino časa je Jezernica mirna in z okoliško naravo tvori izjemen biotop, ki je privabil že mnoge naravoslovce ter botanike in doprinesel k pionirskim korakom botanike na slovenskem. Anton Scopoli, Baltazar Hacuet in Henrik Freyer so le trije izmed znanih botanikov, ki so v tem naravnem arboretumu raziskovali pestro mešanico rastlinja. Težko najdemo tako raznolikost rastlinskih vrst na tako majhnem prostoru. Med njimi je kar nekaj endemitov, z najimenitnješim Kranjskim jegličem ...

 
 
  • Fotografija
  • Fotografija
  • Fotografija
  • Fotografija
  • Fotografija
  • Fotografija
  • Fotografija
  • Fotografija
  • Fotografija
  • Fotografija
  • Fotografija
  • Fotografija
  • Fotografija
 
  ... (Primula carniolica). V skalnih razpokah nad jezerom raste alpska mastnica (Pinguicula alpina), mesojeda rastlina na katere liste se ujame manjši mrčes, ki se je tu ohranila še iz obdobja bogatejše alpske flore v teh krajih. Živalstvo v okolici Divjega jezera je podobno kot v širši okolici, od vretenčarjev lahko opazimo srnjad, gamse, starejši viri omenjajo kuno zlatico, pa tudi vidra naj bi bila videna v jezeru. Nevretenčarji pa izkoriščajo konstantno vlago in senčna skrivališča v okolici jezera.
Kot smo že povedali je Divje jezero kraški izvir, vokliški kraški izvir, za katere je značilno, da voda priteka na površje skozi sifon iz velikih globin in pod pritiskom, kar pride predvsem do izraza po močnem deževju v povodju jezera. Zaradi podzemnih voda temperatura vode skozi leto niha le tri stopinje in se tako giblje med 7 in 10 stopinjami Celzija. Povodje obsega po zadnjih raziskavah vsaj 125km2. Pretok Jezernice naraste in doseže tudi 100m3 na sekundo, takrat se lahko gladina jezera dvigne za 3m, nad sredino jezera pa se nastane vodna kupola. Takrat jezero upraviči svoje ime. Ogromne količine vode po najkrajši slovenski reki Jezernici, dolga je samo dobrih 50 m, odtekajo v reko Idrijco. Zgodi pa se, da padejo velike količine padavin v zgornjem delu porečja Idrijce. Takrat reka Idrijca naraste in zalije mirno Divje jezero.
Globina sifona je še vedno uganka, ki jo potapljači poskušajo rešiti že od leta 1970, ko so bili v jezeru opravljeni prvi raziskovalni potopi. Pod dobro vidnim prelomom na jugovzhodni steni, se na globini 15m prične vodni rov, ki se spušča pod kotom 20°. Po kakšnih 20m se zoži na višino 1,5m in širino 4m. Za ožino se sifon razširi v pravo dvorano široko od 8 do 10m, višine 5-7m, dolgo 120m. Dvorana je polna prodnih blokov in velikih skalnih plošč. Tu imajo svoj dom podvodne živali, med njimi tudi človeška ribica. V globini 78 m se sifon nadaljuje navpično v globino. Največja do sedaj dosežena globina znaša 160m in je od gladine jezera oddaljena več kot 450 m. Zahtevnost sifona in velika globina sta vzela življenja že trem izkušenim raziskovalnim potapljačem. Od leta 1999 dalje je potapljanje v jezero brez dovoljenja prepovedano.
Zaradi svoje izjemnosti je bilo Divje jezero že leta 1967 zavarovano kot naravni spomenik, od leta 1972 pa ima status muzeja v naravi, prvega v Slovenji. Za lažji in varnejši ogled je bila urejena tudi okolica jezera z pojasnevalnimi tablami, ki nam razlagajo glavne značilnosti jezera in okoliške favne.